Bookbot
De favoriet van de lezers is momenteel uitverkocht.
Heb je het in de bibliotheek?Verdien van € 2,02 tot € 3,24 door dit boek te verkopen.
Boeken verkopen

Druga analitika / Analytika hystera

Parameters

  • 265bladzijden
  • 10 uur lezen

Meer over het boek

Aristotelova Druga analitika, eno izmed del, ki tvorijo sklop njegovih logiških spisov, imenovan Organon, velja v dolgi tradiciji evropske misli za prvo fokusirano razmišljanje s področja teorije in filozofije znanosti. Če je Prva analitika postregla z analizo silogizma kot obliko logičnega sklepanja, se je v njenem »nadaljevanju« Aristotel soočil z vprašanjem, kako slednje uporabiti v znanosti (epistēmē) in ga povezal s tem, kdaj kaj vemo in kakšni so pogoji za njen obstoj. Pri tem izhaja iz stališča, da kaj vemo takrat, ko vemo, zakaj je tisto, kar vemo, nujno takšno~razlago razume kot dokaz o tem. Ta ima zato strukturo sklepanja, osrednja vprašanja v Drugi analitiki pa so zato povezana z opredelitvami znanosti oz. znanstvenega razumevanja, dokaza, definicije in npr. vzročnosti. Delo, napisano z nezgrešljivo natančnostjo in »analitičnostjo« antičnega filozofskega velemojstra, v slovenski prostor vnaša potrebno svežino dragocene zgodovinske perspektive za vse, ki se ukvarjajo s področji epistemologije, logike ali npr. znanstvene metodologije.

Een boek kopen

Druga analitika / Analytika hystera, Aristotelés, Jera Marušič, Boris Vezjak

Taal
Jaar van publicatie
2012
Bindwijze
(Hardcover)
Zodra we het ontdekt hebben, sturen we een e-mail.

Betaalmethoden

Nog niemand heeft beoordeeld.

Titel
Druga analitika / Analytika hystera
Taal
Sloveens
Uitgever
Založba ZRC
Jaar van publicatie
2012
Formaat
Hardcover
Aantal pagina's
265
ISBN10
9612544107
ISBN13
9789612544102
Reeks
Aantekening
Aristotelova Druga analitika, eno izmed del, ki tvorijo sklop njegovih logiških spisov, imenovan Organon, velja v dolgi tradiciji evropske misli za prvo fokusirano razmišljanje s področja teorije in filozofije znanosti. Če je Prva analitika postregla z analizo silogizma kot obliko logičnega sklepanja, se je v njenem »nadaljevanju« Aristotel soočil z vprašanjem, kako slednje uporabiti v znanosti (epistēmē) in ga povezal s tem, kdaj kaj vemo in kakšni so pogoji za njen obstoj. Pri tem izhaja iz stališča, da kaj vemo takrat, ko vemo, zakaj je tisto, kar vemo, nujno takšno~razlago razume kot dokaz o tem. Ta ima zato strukturo sklepanja, osrednja vprašanja v Drugi analitiki pa so zato povezana z opredelitvami znanosti oz. znanstvenega razumevanja, dokaza, definicije in npr. vzročnosti. Delo, napisano z nezgrešljivo natančnostjo in »analitičnostjo« antičnega filozofskega velemojstra, v slovenski prostor vnaša potrebno svežino dragocene zgodovinske perspektive za vse, ki se ukvarjajo s področji epistemologije, logike ali npr. znanstvene metodologije.